Smernice pri ravnanju s tkaninami
Piling
“Prepletanje vlaken med pranjem, sušenjem ali pri nošnji oblikuje nopke, ki štrlijo s površine tkanine in so takšne gostote, da svetloba ne preseva skoznje (ustvarjajo senco)”. Tekstilni inštitut.
Površinski piling negativno vpliva na estetsko vrednost tekstila in je glavni vzrok, da uporabnik izdelek zavrne. Piling je še posebej prisoten v primeru tekstilij, proizvedenih iz različnih tipov rezanih vlaken, ki so izpostavljena intenzivnemu trenju in drgnjenju. Piling se pojavlja predvsem na področjih, izpostavljenih večjim mehanskim obremenitvam, kot je področje v predelu vratu v bližini brade, pod pazduho ali v področju med stegni. Zato sta pravilno oblikovanje in ustrezna velikost oblačil ključnega pomena za zmanjšanje tega pojava.
V primeru tkanin iz poliestra v mešanici z bombažem je pojavnost pilinga povezana s poliestrom in ne z bombažem, kot to včasih zmotno sklepamo. Bombaž je manj trden v primerjavi s poliestrom in zato z lahkoto odpade s površine tkanine. Velja torej, da so tkanine z večinskim deležem poliestra bolj dovzetne za piling kot tkanine z večinskim deležem bombaža.
Vrsta preje ima prav tako velik vpliv na pojavnost pilinga. Prstansko predenje in kasnejše število zavojev preje ustvarjata pogoje za dobro ujetje vlaken v preji. Kadar so poliestrska vlakna izpostavljena trenju, jih del lahko ostane ujet v preji, del pa se iz nje lahko izvleče. Posledica štrlečih vlaken je pojav nopkov oziroma pilinga, kar hkrati pomeni tudi slabše lastnosti izdelka.
Curkovno predena preja ni preja, kjer bi bila vlakna zelo tesno ujeta v strukturo preje, kot to velja za prstansko predeno prejo, zato poliestrska vlakna niso ujeta v prejo s tolikšno intenziteto. Med trenjem se poliestrska vlakna veliko lažje prebijejo na površino in s tem prispevajo k nopkasti površini.
Konstrukcija same tkanine je bistven dejavnik za nagnjenost tkanine k pilingu. Iz tega razloga je pojavnost pilinga zmanjšana v primeru gosto tkanih tkanin, saj je preboj vlaken na površino v tem primeru manjši. Tudi ko bo preja izpostavljena trenju, bodo vlakna ostala ujeta v sami preji.
V primeru tkanin iz mešanic poliester/bombaž ali tkanin z večinskim deležem bombaža so vsi dejavniki, kot je mešanica surovin, tip preje in način konstrukcije, zelo pomembni parametri, ki definirajo nagnjenost posamezne tkanine k pilingu.
Na obseg pilinga vplivajo zgradba in velikost oblačila, delovno okolje in način pranja.
Odgovori na pogosta vprašanja
Lokalni piling je posledica intenzivnega ali stalnega drgnjenja oblačil na specifičnih področjih, npr. v predelu vratu, pod pazduho ali v predelu kolen. Za boljšo odpornost na piling naj oblačila ne bodo pretesna, saj se tako izognemo pretiranemu drgnjenju oblačila. Težji pasovi ali naramnice torbic lahko prav tako povzročijo lokalni piling.
Piling, ki se pojavlja po celotnem oblačilu, izhaja iz mehanske ali kemične poškodbe, povzročene s pranjem. Nopki se lahko na prana oblačila prenesejo z drugih tkanin. Ta pojav je navadno viden, kadar oblačila peremo v umazanih napravah ali jih neprimerno mešamo z oblačili iz tkanin iz drugih tipov vlaken.
Optimalna količina je tista, ki zapolni boben do dveh tretjin njegove celotne kapacitete. V tem primeru velja, da je dovolj prostora za maksimalno mehansko delovanje, da bodo izdelki zadostno čisti. Premalo naložen boben pomeni tveganje za večje mehansko delovanje od potrebnega, kar povečuje nevarnost za preboj vlaken na površino.
Nizek nivo vode povečuje možnost prehoda vlaken iz tkanine na površino. Razmerje oblačilo : voda (kg/liter) naj bi bilo za učinkovito glavno pranje 1 : 7, za izpiranje pa 1 : 10.
Ker je trend pralnic znižanje razmerja na 1 : 3 ali 1 : 4 za pranje in 1 : 5 za izpiranje zaradi zmanjšanja stroškov, to privede do dodatnega trenja oblačil in s tem večje verjetnosti za pojav pilinga.
Slabša rotacija oblačil ali njihova združitev v kup pomeni, da se lahko nekatera oblačila bolj obrabijo od drugih. S tem dobimo vtis, da ne gre za isto kakovost izdelkov.
Določene kemikalije, ki se posedejo na tkanino ali z nje niso dobro izprane, lahko poškodujejo vlakna. Zato oblačil ne namakamo prekomerno v kopeli, kjer so prisotni encimi. V primeru uporabe belila na osnovi klora mora biti dodana še faza anti-klorne aplikacije med samim postopkom izpiranja.